Osnovne informacije

Osnovne informacije ob slovenskem predsedovanju Barcelonski konvenciji

Slovenija bo od 4. do 8. decembra 2023 gostila 23. zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja, na katerem bo prevzela dveletno predsedovanje konvenciji za obdobje 2024-2025.

Kaj je Barcelonska konvencija?

Barcelonska konvencija je edini regionalni večstranski pravni okvir za varstvo sredozemskega morskega in obalnega okolja. Izvirno se je imenovala Konvencija o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaževanjem. Sprejeta je bila 16. februarja 1976 v Barceloni, v veljavo pa je stopila leta 1978. Ob dopolnitvah leta 1995 so je preimenovali v Konvencijo o varovanju morja in obal Sredozemlja, dopolnjena verzija velja od leta 2004. Nastala je kot rezultat Sredozemskega akcijskega načrta (MAP), ki ga je Organizacija združenih narodov zasnovala za izboljšanje stanja okolja v Sredozemlju. S tem je bil narejen velik korak k vzpostavitvi nove kulture sodelovanja v boju proti onesnaževanju in zmanjševanju neželenih okoljskih vplivov, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter izboljšanju stanja podnebja.

Zakaj Sredozemsko morje potrebuje posebno konvencijo?

Sredozemsko morje doživlja obdobje “modre zlate mrzlice”, ki je posledica kombinacije več dejavnikov. Po eni strani razvoj trgovine med Evropo in Azijo ustvarja vse več mednarodnega pomorskega prometa, še vedno pa se na odprtem morju izkoriščajo zaloge nafte in plina. Na drugi strani se s svetovno rastjo turizma povečujejo obalni turizem ter rekreativna in turistična plovba. Evropska komisija zato s strategijo “modre rasti” podpira trajnostni razvoj pomorskih sektorjev. Pomembna je krepitev sodelovanja med državami Sredozemlja za zdravo okolje in gospodarstvo ob upoštevanju okoljskih posebnosti regije.

Kdo so pogodbenice Barcelonske konvencije?

Pogodbenice (COP – COntracting Parties) so Albanija, Alžirija, Bosna in Hercegovina, Ciper, Črna gora, Egipt, Francija, Grčija, Hrvaška, Izrael, Italija, Libanon, Libija, Malta, Maroko, Monako, Sirija, Slovenija, Španija, Tunizija, Turčija in Evropska unija.
Barcelonska konvencija sodi pod okrilje Programa Združenih narodov za okolje (UNEP), sedež Sekretariata je v Atenah, Grčija, depozitarka pogodbe pa Španija.

Katere protokole vsebuje Barcelonska konvencija?

Protokoli Barcelonske konvencije določajo načine varovanje morja na različnih področjih. Gre za protokole o preprečevanju onesnaženja zaradi odmetavanja z ladij in zrakoplovov , o preprečevanju nesreč in izrednih dogodkih, o preprečevanju onesnaženja iz virov na kopnem, o posebej zavarovanih območjih in biološki raznovrstnosti,  o varstvu pred onesnaževanjem zaradi dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja na morju, o nevarnih odpadkih in o celovitem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju.

Slovenija in Barcelonska konvencija

Slovenija je kot zelena in trajnostno usmerjena država Barcelonsko konvencijo in Sredozemski akcijski načrt ratificirala leta 1993, le dve leti po osamosvojitvi in dobro desetletje preden je leta 2004 postala polnopravna članica Evropske unije. Danes je država z največjim deležem Narave 2000 v EU, kar šestdeset odstotkov ozemlja pa prekrivajo gozdovi.

Slovenija je novembra 2005 v Portorožu prvič uspešno gostila zasedanje Barcelonske konvencije; pod geslom Morje potrebuje naš glas so udeleženci 14. zasedanja sprejeli Sredozemsko strategijo trajnostnega razvoja ter predstavili Evropsko morsko strategijo. Podpisan je bil tudi subregionalni sporazum med Slovenijo, Italijo in Hrvaško za preprečevanje nesreč na morju in odpravo posledic onesnaženja.

Slovenija bo med predsedovanjem Barcelonski konvenciji spodbujala države pogodbenice in mednarodne ustanove h krepitvi čezmejnega sodelovanja in si prizadevala za učinkovito rabo finančnih virov za zmanjšanje pritiskov in vplivov na morski ekosistem, preprečevanje onesnaženja zaradi nesreč na morju (REMPEC), povečanje biotske raznovrstnosti (SPA RAC) in povezovanje trajnostnega upravljanja z obalo s prostorskim načrtovanjem na morju (PAP RAC).

Kako aktivna je Slovenija pri prizadevanjih Barcelonske konvencije?

Slovenija podpira vizijo modrega Sredozemlja: zagotavljati zdravo obalno in morsko okolje morje brez plastičnih odpadkov, vključno z zdravimi ribjimi fondi. Z upoštevanjem ekosistemskega pristopa pri načrtovanju razvoja v čezmejnih porečjih, obalah in morju prispevamo k uveljavljanju trajnostne modre ekonomije za večjo kakovost življenja ljudi ob skupnem morju. Izboljšanje vodne, prehranske, podnebne in biološke varnosti je mogoče le v okrepljenem sodelovanju med državami Sredozemlja.

Slovenija je na področju prostora in okolja v povezavi z upravljanjem obalnih in morskih virov primer dobre prakse. Skladno z uveljavitvijo načela ekološke povezanosti ter prepoznavanjem modrih in zelenih koridorjev v okviru makroregionalnega sodelovanja v Jadransko-jonski regiji (EUSAIR) je namreč kot ena prvi

Zakaj se države pogodbenice sestanejo vsake dve leti?

Zasedanje držav pogodbenic Barcelonske konvencije in njenih protokolov vsako drugo leto organizira ena od držav podpisnic konvencije. Namen zasedanja je pregled izvajanja konvencije ter določitev programa dela in prednostnih nalog pogodbenic za prihodnje dveletno obdobje. Slovenija bo decembra 2023 gostila 23. srečanje (COP 23) in na njem prevzela dvoletno predsedovanje za obdobje 2024-2025.

Zadnje 22. zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije (COP22) je v času slovenskega predsedovanja Svetu EU (decembra 2021) gostila Turčija.

Naslednje zasedanje, COP24, pa bo leta 2025 gostil Egipt.

Vsebinska izhodišča slovenskega predsedovanja

Slogan predsedovanja Za zeleni Mediteran: od načrtov k dejanjem poudarja prehod k izvajanju sprejetih odločitev za dosego trajnostnega razvoja Sredozemlja in za zeleni prehod v praksi. Slovenija si kot pogodbenica prizadeva za uveljavljanje ekosistemskega pristopa pri načrtovanju razvoja s krepitvijo pomena modrih in zelenih koridorjev pri prostorskem načrtovanju in upravljanju za ohranjanje obalne in morske biotske raznovrstnosti ter ekosistemskih storitev.
Glavne naloge slovenskega predsedovanja bodo povezane z zavarovanimi območji na morju, celostnim upravljanjem obalnega območja in pomorskim prostorskim načrtovanjem, posodobitvami načrtov ukrepov ob izrednih dogodkih ter povečanjem odpornosti pred podnebnimi spremembami. Vse preveč je programov, ki se žal v praksi ne izvajajo, čeprav imajo dobre nastavke za doseganje trajnostnega razvoja Sredozemlja in varstva morja. S sodelovanjem držav bi na ravni sredozemske regije okrepili izvajanje EU politik (modro gospodarstvo, vzpostavljanje zavarovanih območij na morju …) in mednarodnih zavez (Konvencija o biotski raznovrstnosti).

Organizacijske informacije o zasedanju v Sloveniji

Slovenija bo 23. zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije gostila od 5. do 8. decembra 2023 v Portorožu. Dan pred tem, 4. decembra, bo potekal sestanek članov biroja konvencije.
Ob tej priložnosti bo Slovenija prevzela dveletno predsedovanje konvenciji za obdobje 2024-2025. Na zasedanju v dopoldanskem in popoldanskem času poteka obravnava točk dnevnega reda in pogajanja, v času odmora za kosilo in po popoldanskem uradnem delu so predvideni stranski dogodki (side events).

Več informacij: Služba za EU in mednarodne zadeve MNVP (seumz.mnvp@gov.si)
Spletna stran zasedanja cop23-slovenia.com, vzpostavljena oktobra 2023, bo udeležencem omogočala registracijo, vsem zainteresiranim pa dostop do vseh informacij.