V Ljubljani je 3. in 4. aprila 2024 potekalo 95. zasedanje Biroja Konvencije o varovanju morja in obal Sredozemlja, bolj znane pod imenom Barcelonska konvencija, ki ga je Slovenija gostila kot predsedujoča država konvenciji.
Med rednimi zasedanji držav pogodbenic Barcelonske konvencije, ki potekajo na vsaki dve leti, je Biro tisto vodstveno telo, ki usmerja program in vsebinsko delovanje ter spodbuja učinkovito izvajanje določil konvencije. Osnovna naloga zasedanja Biroja v Ljubljani je bil pregled trenutnega stanja izvajanja konvencije ter oblikovanje priporočil za njeno učinkovito izvajanje v prihodnje.
Temeljni namen Barcelonske konvencije (pogodbenice konvencije so 21 sredozemskih držav in Evropska unija) je zmanjševanje negativnih pritiskov in vplivov na obalno in morsko okolje Sredozemlja. Poseben pomen pri tem ima ozaveščanje in vključevanje mladih. Prav slednje je ena od prioritet slovenskega predsedovanja, zato je udeležence pred začetkom zasedanja nagovoril predsednik Parlamenta mladih Savskega bazena Blaž Lipovšek. V svojem nagovoru je poudaril pomen vključevanja mladih v načrtovanje ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe in pomembnost vključevanja teh vsebin v šolske programe.
Člane Biroja je ob delovnem kosilu nagovoril tudi minister za naravne vire in prostor Jože Novak, ki je poudaril pomembnost Barcelonske konvencije za izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev ob skupnem morju. Opozoril je na ranljivost Slovenije zaradi spreminjajočega se podnebja in pozdravil ustanavljanje novega regionalnega centra za podnebne spremembe v Sredozemlju, ustanovitev katerega so države pogodbenice podprle na zasedanju v Portorožu decembra lani, ko je Slovenija prevzela dveletno predsedovanje Barcelonski konvenciji. V času slovenskega predsedovanja se posodablja tudi Strategija trajnostnega razvoja Sredozemlja, ki je izjemno pomemben razvojni dokument za prihajajoče generacije. Minister je ob tem izpostavil, da se v Sloveniji zavedamo, da je poleg novih tehnologij za učinkovite prilagoditve na podnebne spremembe ključen ustrezen prostorski razvoj, ki upošteva zeleno in modro infrastrukturo. »Slovenija si prizadeva svoje znanje in izkušnje s sodobnim prostorskim načrtovanjem povodij, obal in morja, ki upoštevajo trajnostno modro in zeleno ekonomijo, širiti tudi preko meja,« je povedal minister. Ob tem je spomnil še na pomen medregionalnega povezovanja po načelu »od izvira do izliva« za zmanjševanje pritiskov na obalne in morske ekosisteme na primeru Podonavja, Črnega morja in Sredozemlja.
Minister Novak in Tatjana Hema, glavna koordinatorica Sredozemskega akcijskega načrta Programa Združenih narodov za okolje (angleško United Nations Environment Programme, Mediterranean Action Plan – UNEP MAP), pod okriljem katerega deluje Barcelonska konvencija, sta se dogovorila, da bo Slovenija naredila vse za krepitev sodelovanja med državami ob Jadranskem morju in to predstavila z drugimi dosežki Barcelonske konvencije jeseni v Bruslju. Predstavitev bo potekala v sklopu priprav na praznovanje 50. obletnice UNEP MAP in Konference Združenih narodov o oceanih leta 2025 v Nici.