Ob svetovnem Dnevu voda, ki ga obeležujemo danes, smo včeraj v Škocjanskem zatoku organizirali okroglo mizo z naslovom Voda povezuje. Glede na še živo izkušnjo lanskoletnih poplav smo z dogodkom opozorili predvsem na vidik odgovornega urejanja voda in prostora. V razpravo smo tako vključili stroko, civilno družbo, politične odločevalce in predstavnike mladih.
Dogodek smo organizirali v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, na stiku kopnega in morja, kjer se mešata slana in sladka voda. Rezervat slikovito odraža krepitev odgovornega ravnanja za povečanje podnebne odpornosti porečij in obale. V zadnjih dveh letih nam je narava večkrat pokazala svojo moč: poleti 2022 z izjemno sušo in z resnim pomanjkanjem vode v slovenski Istri ter največjim gozdnim požarom v zgodovini Slovenije, v letu 2023 pa s številnimi neurji in avgusta z največjimi poplavami v zgodovini Slovenije. Našteto kaže, da je ves aktualni mandat vlade zaznamovan s podnebnimi spremembami in soočanjem z njihovimi posledicami.
Po mnenju številnih znanstvenikov so prav podnebne spremembe največja grožnja blagostanju ljudi in ekosistemov. Napovedi kažejo, da nas bodo naravne nesreče, kot posledica spreminjajočega se podnebja, v prihodnje doletele pogosteje. »Težko bomo še govorili o petstoletnih, stoletnih vodah, kot jih poznamo. Posledicam podnebnih sprememb se ne moremo izogniti, lahko in moramo pa se nanje ustrezno pripraviti,« poudarja minister za naravne vire in prostor Jože Novak, ki si v tem mandatu prizadeva obrniti trend pri urejanju vodotokov in prostorskem načrtovanju. Dveh področjih, ki sta bili v preteklosti zapostavljeni in pogosto tudi strokovno neustrezno obravnavani.
S sloganom Voda povezuje smo ponovno opozorili, da vode ne poznajo meja – ne občinskih, ne državnih – zato je za njihovo upravljanje potreben celovit pristop, od izvira do izliva. Ukrepi se morajo načrtovati na celotnih porečjih ter hkrati zagotavljati čim bolj racionalne posege v prostor. Reševanje tovrstnih izzivov temelji na vključevanju vseh akterjev ter sodelovanju z občinami, regijami, občani, nevladnimi organizacijami, strokovnjaki, mladimi in vsemi drugimi, ki delujejo na tem področju. Prav tako je treba pri prilagajanju in povečevanju odpornosti zagotoviti čezmejno sodelovanje, da preprečimo posledice na čezmejnih porečjih, je eden od poudarkov današnje razprave.
Navkljub naravnim nesrečam, ki so nas pestile oziroma prizadele, pa lahko trdimo, da so nas te tudi povezale – pokazala se je velika mera solidarnosti, tako doma kot v tujini. Ob tem sta do izraza prišli samoiniciativnost in angažiranost državljanov za pomoč na terenu, tudi v okviru dneva solidarnosti.
Zavedanje o uničujoči moči vode moramo ohraniti v zavesti, preden nas bo narava ponovno opozorila na svojo moč. Zdaj pa moramo vsi – država, lokalne skupnosti in posamezniki – z odgovornim in vključujočim sodelovanjem narediti kar je v naši moči za povečanje odpornosti na prihajajoče naravne nesreče. »Poplave so nas povezale kot ljudi. Upam, da nas bo ta izkušnja povezala tudi v pridobitvi konsenza, kako želimo stvari urediti za prihodnje generacije,« je povedal minister Novak.
Gostja okrogle mize, mednarodno priznana klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj je v razpravi opozorila, da trenutno žal samo gasimo posledice podnebnih sprememb, saj smo s pravočasnim odzivom globalno zamudili 30 let. Nimamo izoblikovanih strateških razmislekov in scenarijev, kakšne ukrepe je nujno sprejeti, da bomo v prihodnje te posledice zmanjšali in bomo tudi bolje pripravljeni na vremenske ekstreme. »Ljudi moramo izobraziti, ozavestiti, da bodo razumeli, kakšnim podnebnim spremembam smo priča, da ne bodo vsakemu predstavljenemu ukrepu, kot to trenutno poslušamo v primeru načrtovane gradnje suhih zadrževalnikov, nasprotovali.«
Ukrepe za večjo podnebno odpornost (varna oskrba z vodo, manjša požarna in poplavna ogroženost) in odgovorno ravnanje vsakogar med nami lahko načrtujemo in izvajamo le ob okrepljenem sodelovanju, je bilo slišati v razpravi, zato je ključno okrepiti izobraževanje že v vrtcih in šolah ter med odraslimi, ki tovrstnega ozaveščanja v mladosti niso bili deležni.
V dogodek smo vključili tudi mlade in jih vprašali, kako sami spremljajo dogajanje in odzivanje držav in lokalnih skupnosti ter kakšne rešitve predlagajo. Blaž Lipovšek, predsednik Parlamenta mladih Savskega bazena, je izpostavil, da v zadnjem obdobju zaznavajo velik napredek pri vključevanju mladih v reševanje teh perečih vprašanj. »Želimo se povezati, dobiti mentorje in se izobraziti, potrebujemo pa tudi platformo, kot je ta današnja, da svoje mnenje lahko povemo.«
V obeh delih okrogle mize so sodelovali: minister za naravne vire in prostor Jože Novak, klimatologinja ter članica Medvladnega odbora za podnebne spremembe Združenih narodov prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, direktorica Direkcije za vode mag. Neža Kodre, predsednica Društva vodarjev Slovenije dr. Lidija Globevnik, predsednik Gibanja Svoboda mladi Matej Grah, mag. Jože Papež iz podjetja Hidrotehnik, dr. Mitja Bricelj iz Ministrstva za naravne vire in prostor in predsedujoči Barcelonski konvenciji, Aleš Ojsteršek iz Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, mag. Florjana Ulaga iz Agencije za okolje, dr. Tatjana Kikec iz Društva učiteljev geografije Slovenije, Borut Jerman iz Društva PINA ter Blaž Lipovšek, predsednik Parlamenta mladih Savskega bazena.
Svetovni Dan voda
Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) je leta 1992 z namenom, da bi svetovno javnost opozorila na omejenost in ogroženost naravnih vodnih virov ter na nujnost dobrega gospodarjenja z njimi, 22. marec razglasila za Dan voda. Letošnji globalni slogan »Voda za mir« opozarja, da s sodelovanjem pri skrbi za vode ustvarjamo življenjsko pomembno odpornost na ekstremne vremenske dogodke ter pomagamo prebivalstvu omiliti posledice podnebnih sprememb in se nanje prilagoditi.
Naravni rezervat Škocjanski zatok
V Sloveniji smo zaradi sodelovanja uspeli doseči izjemne uspehe pri varovanju obale – Naravni rezervat Škocjanski zatok je odličen primer. Močno degradirano območje, namenjeno širitvi Luke Koper in mesta Koper, smo uspeli spremeniti v biotsko izjemno bogat habitat, ki prispeva k zmanjševanju poplavne ogroženosti, blaženju hrupa in visokih temperatur. Koper je dobil zeleno območje, ki se povezuje z zaprto obalno cesto vse do Izole in naprej do zavarovanega območja v Strunjanu ter mimo Pirana do Sečoveljskih solin. Ti ukrepi omogočajo prebivalcem in obiskovalcem miren in prost dostop do morja, kar prispeva k večji varnosti in kakovosti življenja ob skupnem morju.